PONUDBE IZ USNJA IN SEMIŠA

Izzovi svojo ustvarjalno naravo z novimi obzorji! Danes te vabimo, da znova odkriješ lepoto in toplino materialov iz usnja in semiša. Njihova uporaba pri izdelavi nakita odpira neverjetne oblikovalske možnosti.

Uporaba različnih živalskih kož, ki sega v prazgodovino, ni bila nikoli le funkcionalna, temveč tudi izrazito dekorativna. Stari Rimljani so iz usnja izdelovali celo vojaška oblačila, ameriški staroselci in Kitajci pa so z odkrivanjem različnih načinov obdelave usnje povzdignili v pravo umetnost.

Danes oblikovalci na novo oživljajo lepoto in trpežnost usnja na različnih področjih oblikovanja – interier, nakit, ure in modni dodatki, oblačila in obutev, torbice, denarnice in pasovi. Po zgledu značilnih motivov starodavnih kultur nastaja izviren etno nakit. Poletni trendi so nas navdušili nad privlačnimi zapestnicami iz usnjenih in semišastih vrvic.

Za prihajajoče mesece se opremi z večjim in bolj izrazitim nakitom. Geometrijske oblike, cvetlični motivi, peresa, prepognjeni in prepleteni trakovi, resice – pusti domišljiji prosto pot!

Izkoristi široke možnosti usnja in semiša ter uporabi različne tehnike:

• rezanje,
• graviranje,
• lepljenje,
• modeliranje.

Sprosti se in poskusi kaj novega!

Obvezno uporabi specialna, hitro sušeča lepila. Njihova struktura mora biti elastična, da ne poškoduje površine in sijaja usnja ter semiša.

Za izdelavo lukenj uporabi luknjače in kladivo z nakovalom, da lahko dekorativne nete in rinkice namestiš sam/-a. Z nekaj preprostimi triki lahko usnje zlahka obvladuješ in mu daješ obliko. Ena od možnosti je, da pripravljene kose, v skladu z načrtom, namočiš v mešanico vode, alkohola in tekočega mila.

Razmerje sestavin je odvisno od debeline in prožnosti usnja oziroma semiša. Izberi določen obliko perle, ki jo želiš dobiti. Kos usnja ovij okoli nje in ga zaveži z močnim, barvno obstojnim sukancem. Nato pusti, da se posuši na sobni temperaturi ali pospeši postopek v pečici, segreti do največ 60 stopinj.

Za prostorske, voluminozne oblike lahko izrezane usnjene kose tudi segrevaš. Priporočljivo je, da jih ponovno obdelaš z mešanico vode, alkohola in tekočega mila.

Uporabi majhen gorilnik in teflonsko ponev ali toplotno pištolo ter jih segrevaj z zgornje (licne) strani. Pri tej metodi bodi previden/-na! Poskrbi za varnost – model drži s pinceto in uporabi zaščitne rokavice.

Umetno usnje je primerno le za nakit iz izrezanih oblik in vozlov. Če želiš uporabiti zahtevnejše in atraktivnejše postopke obdelave, kot sta segrevanje in namakanje, moraš uporabiti naravno usnje.

Na voljo so različne vrste usnja glede na intenzivnost in kakovost strukture zrna, kar je odvisno od stopnje odstranitve povrhnjice. Različne metode modeliranja zahtevajo različno debeline in prožnost kosov. Upoštevaj to, če želiš doseči dobre rezultate!

Najverjetneje so danes najbolj razširjene usnjene in semišaste vrvice. Poleg klasične črne in rjave jih zdaj najdeš v ogromnem številu barv. Tudi razpon velikosti je zelo velik, mi v EM ART pa ponujamo usnjene in semišaste vrvice v različici, pripravljeni za nošenje – le še izbrani obesek moraš dodati.

Glede na barvo in obliko vrvice lahko nanjo nanizaš praktično vse – od lesenih ali kostnih obeskov do perl in kovinskih visečih elementov. Usnjene in semišaste vrvice so odlične tudi za izdelavo čudovitega makrame nakita.

Pri izdelavi zahtevnejših kitajskih vozlov z usnjeno vrvico bodi previden/-na, še posebej, če je barvana, saj obstaja tveganje, da poškoduješ površino. Semišaste vrvice pa po določenem času postanejo manj odporne na trganje, zato zahtevajo skrbno ravnanje. Upoštevaj tudi, da je pri nakitu za vsakodnevno nošenje priporočljivo usnjene in semišaste vrvice razmeroma pogosto zamenjati.

Za posebej privlačne modele uporabi usnje ali semiš z rahlo kosmato, žametno površino, ki nastane s posebnim postopkom brušenja. Nov, netradicionalen in okolju prijazen pristop k temi pa prinašajo ribje kože, ki jih sodobni oblikovalci vse pogosteje vključujejo v svoje kreacije.

Nega usnjenega nakita

Usnjen nakit je treba skrbno zaščititi pred umazanijo, saj je njegovo čiščenje lahko zelo težko ali celo nemogoče. Izberi čistila, ki ne odstranjujejo naravnega sijaja usnja. Izdelek najprej preizkusi na majhnem, skritem delu.

Opazuj, ali se barva ali površina usnja spremeni. Če je vse v redu – nadaljuj! Za izboljšanje videza obrabljenega usnjenega nakita uporabi balzame z maščobami in olji.

Ti naravno prodrejo v pore usnja in mu povrnejo prožnost. Ne uporabljaj izdelkov, ki vsebujejo naftne derivate ali mineralna olja – ti lahko trajno poškodujejo videz tvojega nakita.

Preprost trik, ki ga lahko zlahka uporabiš doma za osvežitev nakita, je nanos tankega sloja že pripravljene mešanice vode, alkohola in detergenta za pomivanje posode. Razmerje posameznih komponent je odvisno od debeline obdelovanega usnja.

Da bi ohranil/-a privlačen videz usnja čim dlje, nakita ne močite in ga hranite stran od virov toplote.

Semiš

Nekateri semiš dojemajo kot „obrnjeno" usnje, kar v bistvu drži, z razliko, da je za nastanek semiša nujna posebna obdelava notranje strani usnja, dokler ne dobimo mehkih in jasno vidnih, finih vlaken. Najpogosteje se za izdelavo semiša uporablja telečja koža, vendar se lahko proizvaja tudi iz ovčje, kozje, prašičje in drugih vrst usnja.

Semiš nastane s peskanjem oziroma brušenjem notranje površine usnja. Tako dobi žametno mehkobo, hkrati pa postane manj odporen proti praskam in madežem.

Pogosto semišu očitajo, da je bolj občutljiv na vlago. To je zmota, saj – kot smo že omenili – je semiš narejen iz notranje strani usnja, zato je prav tako vodoodporen kot katerakoli druga vrsta usnja.

Pravilna nega semiša je izjemno pomembna za ohranjanje njegove oblike in videza za daljše obdobje. Da bi semiš ostal puhast kot na začetku, ga je dobro redno krtačiti s posebno krtačo, ki bo preprečila sploščen videz in neurejeno teksturo.

Razlika med umetnim in naravnim usnjem

Naravno usnje je eden prvih materialov, uporabljenih v vsakdanjem življenju, saj je bilo najbolj dostopno in vsestransko uporabno. Uporabljeni so bili vsi deli gojenih živali – meso za hrano, koža pa za izdelavo oblačil, obutve in nakita. Seveda se je do danes marsikaj spremenilo, a osnova ostaja enaka – naravno živalsko usnje.

Torbe, čevlji in modni dodatki iz naravnega usnja vzbujajo občutek razkošja, kakovosti in trajnosti. Glede na lastnosti usnja je to popolnoma razumljivo. Je trpežno in ob ustrezni negi lahko služi dolga leta (včasih tudi desetletja!), sčasoma pa se zmehča in prilagodi potrebam uporabnika, kar je v vsakdanjem življenju izjemno udobno in priljubljeno.

Umetno usnje velja pogosto za manj kakovosten material za izdelavo obutve in dodatkov, za poceni nadomestek naravnega usnja, vendar to ni povsem res. Sintetični materiali imajo svoje prednosti, ki jih ne gre podcenjevati.

Obstaja veliko vrst sintetičnega usnja, vendar jih lahko razdelimo v dve glavni skupini – poliuretan in PVC. Poliuretan odlikuje večja prožnost in zračnost, medtem ko je PVC trdnejši in bolj odporen na vlago.

Eko usnje (t. i. „eco-leather") nastaja umetno, zato za njegovo proizvodnjo niso uporabljene živali. Odporno je na vremenske vplive, kar ga naredi odlično izbiro za izdelavo obutve za jesensko-zimsko obdobje.

Prednosti naravnega usnja:

• Občutek razkošja.
• Prijeten otip.
• Sčasoma se zmehča in prilagodi obliki.
• Dolgotrajna uporaba.

Prednosti umetnega usnja:

• Cenejše.
• Odporno na vodo in bledenje barv.
• Ni živalskega izvora.
• Natančna barva in jasni, drobni detajli.

Po pregledu glavnih značilnosti naravnega in umetnega usnja ter njunih prednosti in slabosti je čas, da podamo nasvete, kako ju prepoznati v praksi. Čeprav so ti nasveti posebej uporabni pri nakupih v fizičnih trgovinah, obstaja nekaj trikov, kako ločiti naravno usnje od umetnega tudi pri spletnih nakupih.

Vonj

Naravno usnje diši… preprosto po usnju. Umetno usnje ima običajno vonj po plastiki ali kemikalijah. Seveda to ni 100-odstotno zagotovilo, vendar gre za dokaj zanesljiv način, da preveriš resničnost navedb prodajalca.

Videz

Pri natančnejšem pogledu na usnje so vidni pore in gube. Če so simetrične, enako globoke in praktično identične, gre najverjetneje za sintetični material. Izdelki iz eko usnja lahko zaradi strojne izdelave dosežejo popolnoma enakomerno strukturo por in barve.

Pri naravnem usnju so pore in gube razporejene naključno in so v celoti odvisne od značilnosti živali, iz katere usnje izvira. Barva je prav tako bolj občutljiva, vendar večjih razlik običajno ni videti že ob prvem nakupu. Pri obeh vrstah usnja lahko pri pregibanju pride do rahlih sprememb barve, vendar se pri umetnem usnju gube pojavijo skoraj takoj, pri naravnem pa šele po daljšem času.

Notranja stran

Oglej si izdelek (čevlje, torbico, nakit itd.) z notranje strani. Če ni dodatne podloge, razlike hitro opaziš. Pri naravnem usnju notranja stran ni povsem gladka in enakomerna, pogosto spominja na semiš ali je vsaj rahlo kosmata. Pri sintetičnem usnju je notranja stran običajno tekstilna.

Voda

Naravno usnje zelo hitro vpija vodo. To je povsem običajna reakcija, zato je treba čevlje in torbice zaščititi pred vlago s posebnimi impregnacijskimi sredstvi. Eko usnje vodo skoraj takoj odbije, tako da ta steče z njegove površine.

Cena

V nekaterih primerih je lahko cena pokazatelj, vendar ne vedno. Na splošno so izdelki iz naravnega usnja dražji zaradi svojih lastnosti in dolge življenjske dobe, a pogosto lahko vidiš podobne ali celo višje cene pri izdelkih iz sintetičnega usnja.

Ne glede na to, katero vrsto usnja izbereš, je pomembno, da za svoje čevlje, torbe, pasove in druge dodatke ustrezno skrbiš in jih nosiš z veseljem.

Glavna „slabost" usnjenih izdelkov je povezana z moralnimi načeli. Številni okoljevarstveniki se borijo proti proizvodnji izdelkov iz naravnega usnja, da bi zaščitili živalske vrste, ter kot alternativo ponujajo eko usnje.

Dejansko trg danes ponuja zelo kakovostne dodatke iz eko usnja, ki uspešno posnemajo naravno usnje in so precej cenovno dostopnejši. Mnogi ljudje še vedno izbirajo previdno in se eko usnju izogibajo iz strahu, da ni dovolj trpežno in se bo hitro obrabilo, kar pa ni povsem res.

Trajnost eko usnja je odvisna od njegove debeline – debelejše ko je, počasneje se bo obrabljalo.

Eko usnje hitro pridobiva na priljubljenosti v modni industriji, zato ne bo težko najti raznovrstnih izdelkov iz tega materiala.

Prednosti in slabosti semiša

Izdelki iz tega materiala so priljubljeni v vseh letnih časih. So udobni in delujejo elegantno. Mnogi menijo, da je glavna slabost semiša njegova višja cena.

A na srečo cena odraža kakovost. Omenimo lahko nekaj prednosti oblačil, torb, čevljev in nakita iz semiša:

• Eleganten videz
• Dopolni vsak slog
• Visokokakovostni izdelki
• Nakit iz tega materiala velja za udobnejšega, saj hitro prevzame obliko, vendar se ne razteza in ne deformira.

Med slabosti sodi zahtevnejša nega semišastih izdelkov. Po drugi strani pa vsak kakovosten izdelek potrebuje skrbno vzdrževanje. Če boš upošteval/-a navodila za nego, se boš lahko dolgo časa veselil/-a prvotnega videza svojega semišastega nakita in drugih kreacij.

Za nego boš potreboval/-a posebne krtače. Priporočljivo je zaščititi semišaste površine s posebnim sprejem, da dlje časa ohranijo svojo lepoto. Če tvoje semišaste „skušnjave" začnejo izgubljati barvo, ti bodo v pomoč posebne barve in kreme za semiš.

Semišaste izdelke lahko opereš z vodo in blagim milom, nato pa jih obrišeš z mehko krpo. Ne suši jih na soncu!

Pomembno

Nekoč razširjen nasvet, da je treba izdelek iz usnja ali semiša za preverjanje pristnosti zažgati, danes ne drži več. Danes se namreč tudi nadomestki pri visoki temperaturi brez težav zoglenijo, zato jih na ta način ne moremo več ločiti. Poleg tega je znano, da ima semiš močan vonj, zato proizvajalci umetne materiale zdaj obdelujejo s posebnimi pršili.

Dober nasvet

Čeprav so kakovostni semišasti izdelki danes pogosto prevlečeni s posebnimi sredstvi, ki odbijajo umazanijo in prah, je pri nošenju še vedno potrebna previdnost. Semiš ne mara vlage: če te ujame dež, čevlje obvezno posuši, jih napolni s papirjem, plašč pa obesi na obešalnik, vendar ne v bližini grelnika in nikakor nad ognjem.

Morebitne madeže odstrani čim prej s posebno krtačo za semiš ali vsaj z navadno radirko.